Kaj je osteoartroza? Vzroki, simptomi in zdravljenje!

Nekoč je vladalo prepričanje, da obraba sklepov, do katere prihaja s starostjo, vodi v degenerativni revmatizem, danes, ko je bolezen bolj raziskana, pa tovrstno poškodbo sklepov imenujemo osteoartroza. Gre za najpogostejšo obliko artritisa, ki se kaže v več različicah, pri čemer do revmatoidnega artritisa pripeljejo avtoimunske motnje, do osteoartritisa (kakor prav tako imenujemo osteoartrozo), pa obraba samega sklepa. Bolniki, ki se soočajo s posledicami osteoartroze, običajno trpijo za hudimi bolečinami in zmanjšano gibljivostjo prizadetih sklepov, najpogosteje rok, kolena, kolka ali hrbtenice. Ker zdravila za bolezen zaenkrat ni, je zdravljenje usmerjeno izključno v lajšanje simptomatike, pomembno vlogo pri tem pa ima fizioterapija, ki okrepi obsklepne mišice, s čimer te prevzamejo vlogo naravnega blažilca sil, kar zmanjša moč bolečine in obenem zavre napredovanje bolezni. Rehabilitacijski program v kliniki Medicofit je prav z namenom večje učinkovitosti individualno prilagojen vsakemu posamezniku, osnovo za sestavo tega pa predstavlja temeljit diagnostični pregled, na katerem specialist upošteva tako morebitne predhodne bolezni kot splošno psihofizično pripravljenost pacienta, njegov življenjski slog in cilje, ki jih želi doseči. Vse našteto je v povezavi s ponovno vzpostavitvijo večje kakovosti bivanja bolnikov in njihovih bližnjih izrednega pomena, saj stroka ocenjuje, da osteoartroza prizadane približno 12 % svetovne populacije. Polovica od njih je starejših od 65 let, med 10 do 30 % primerov pa bolezen privede celo do blažje ali hujše invalidnosti. Kaj lahko storimo sami? Da bi se izognili razvoju osteoartroze ali vsaj v kar največji meri zamejili njeno napredovanje, stroka svetuje: 1. Ohranjanje zdrave telesne teže. 2. Redno izvajanje telesne aktivnosti (razbremenitev sklepov in podpora teh). 3. Ohranjanje pravilne telesne drže in krepitev ravnotežja. 4. Razbremenitev sklepov in preprečevanje poškodb (opustitev tveganih dejavnosti, uporabo ergonomskih pripomočkov). 5. Pridobivanje znanja in informacij o bolezni oziroma izobraževanje o simptomih, vzrokih ter poteku osteoartroze. Simptomi osteoartroze Ker se bolečina nemalokrat pojavi šele ob napredovanju bolezni, je osteoartrozo dokaj težko odkriti. Diagnoza je zato nemalokrat postavljena povsem naključno, s pomočjo kliničnega ali rentgenskega pregleda, kajti prvi znak osteoartroze je "nevidna" razgradnja hrustanca, ki v tankem, gladkem sloju prekriva sklepne površine in blaži sile, a z leti postaja vse manj elastičen, kar vodi v njegovo razgradnjo. Do poškodb tako pripeljejo predvsem degenerativne spremembe in pretirane, ponavljajoče obremenitve, med najpogostejše simptome pa sodijo: • bolečina v prizadetem sklepu, ki je praviloma globoka in topa ter se med gibanjem poveča, • okorelost, posebej jutranja ali tista po daljši neaktivnosti, • omejena gibljivost, kar je posledica atrofije, napetosti, spremenjene sklepne ovojnice, tudi kostnih izrastkov, • deformacija sklepa, ki se zadebeli ali kako drugače preoblikuje, in • krepitacije, sicer neškodljive in neboleče, a neprijetne. Dejavnikov tveganja za nastanek osteoartroze je več, so pa ti odvisni od tega, ali gre za primarno ali sekundarno osteoartrozo. Primarna osteoartroza je lokalizirana na en ali več sklepov in se pojavi na sklepih rok, stopal, kolen, kolka ali hrbtenice. Med dejavnike tveganja zanjo sodijo: starost (gre za posledico naravnih sprememb biomehanike v delovanju sklepov), spol (ženske so bolj dovzetne za pojav osteoartroze, na kar vpliva tudi padec estrogena po nastopu menopavze), debelost, višja kostna gostota, poklicna izpostavljenost, posamezne športne dejavnosti, morebitne predhodne poškodbe sklepov ali prirojene nepravilnosti, proprioceptivne motnje (izguba občutka za položaj sklepa) ter genetski dejavniki (družinska anamneza tveganje za osteoartrozo poveča za kar 65 %). Nasprotno sekundarna osteoartroza nastopi kot posledica drugih bolezni, katerih vpliv je zaznati tudi na sklepih. Mednje sodijo poškodbe, vnetne bolezni, presnovne in endokrine bolezni ter anatomske spremembe. Za dejavnike tveganja za to obliko osteoartroze veljajo kopičenje nenormalnih biokemičnih snovi, vnetja (vnetne revmatske bolezni, septični artritis), endokrine bolezni in nevropatične motnje, ki med drugim vplivajo na živčni sistem. Osteoartroza posameznih sklepov V nadaljevanju podrobneje predstavljamo specifike osteoartroze posameznega sklepa, ki so lahko v pomoč pri seznanjanju z boleznijo. Strokovnjaki klinike Medicofit pa seveda ob prvem obisku (praviloma diagnostični pregled) vsakemu pacientu še natančneje opišejo znake bolezni, načine zdravljenja in priporočene ukrepe. Osteoartroza rok Dlani, ki jih večina nas aktivno uporablja tekom celega dneva, so izredno izpostavljene obrabi, a se kljub temu osteoartroza pojavlja v kar treh modifikacijah. Kot Heberdenova osteoartroza, pri kateri so prizadeti sklepi na konicah prstov in na njih nastanejo vozliči ter kostni izrastki, kot rizartroza na mestu, ki palec povezuje z zapestjem, kar spremljajo bolečina, oteklina in omejena gibljivost (med gibanjem je možna prisotnost krepitacij) ter kot Bouchardova osteoartroza, značilna za sredino prstov, pospremljeno z bolečino, oteklino in zmanjšano gibljivostjo. Osteoartroza kolka Gre za hude težave, ki v nadvse kratkem času relativno zlahka pripeljejo do potrebe po operacije, nastanek osteoartroze kolka pa, zanimivo, ni povezan s prekomerno telesno težo, temveč višjo kostno gostoto. Nanjo opozarjajo bolečina, med hojo razširjena v zadnjico, dimlje, stegno ali koleno, jutranja okorelost, zmanjšana gibljivost in skrajšanje prizadetega uda. Osteoartroza kolena Na osteoartrozo kolena opozarjajo zbadajoča, topa, globoka bolečina, okrepljena med hojo (posebej med hojo po stopnicah), občutek togosti in nestabilnost sklepa, ki ga lahko spremlja omejena gibljivost, prav tako krepitacije. S tovrstno poškodbo sklepa povezujemo tudi morebitne zaplete, kot so zlom golenice, deformacija sklepa, krvavitev, poškodbe živcev, kostna nebroza in druge. Osteoartroza hrbtenice Znaki, ki opozarjajo na osteoartrozo hrbtenice so nadvse podobni znakom osteoartroze kolena, s to razliko, da osteoartroza hrbtenice vpliva na vratni in ledveni del ter najpogosteje prizadane medvretenčne sklepe (spondiloartroza). Zdravljenje Kot že omenjeno, zdravil, ki bi lahko pozdravila osteoartrozo, ni, zato je zdravljenje usmerjeno v lajšanje simtomatike in doseganje boljše gibljivosti prizadetega sklepa. Poteka na treh ravneh: Farmakološko lajšanje bolečine. Gre za uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil in analgetikov, po potrebi intraartikularnih injekcij s kortikosteroidi ali hialuronsko kislino. Fizioterapevtska obravnava. Fizioterapija zmanjša bolečino, izboljša mišično moč in gibljivost ter pripomore k uspešnemu izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. V kliniki Medicofit se z namenom preprečevanja napredovanja bolezni poslužujejo manualne terapije, terapije prožilnih točk, instrumentalne terapije in seveda specialnih terapevtskih vaj (kinezioterapija). Kirurško zdravljenje. Kadar je bolečina prisotna med gibanjem in mirovanjem je potreben operativni poseg, na katerega je pacienta treba ustrezno (fizioterapevtsko) pripraviti ter mu hkrati zagotoviti rehabilitacijo ter postoperativno oskrbo. V kliniki Medicofit zagovarjajo stališče, da je zdravljenje osteoartroze in tudi drugih bolezni ali poškodb mogoče le ob sodelovanju vseh vključenih, saj do izboljšanja stanja ter kontrole nad boleznijo privede izključno celovit pristop, ki sloni na enakopravni obravnavi vseh področij.

Osteoartroza je pogosta in kompleksna bolezen, ki prizadene številne posameznike po vsem svetu. Gre za degenerativno bolezen sklepov, ki se običajno pojavlja s starostjo, vendar ni omejena le na starejše osebe. V nadaljevanju podrobno predstavimo, kaj ost